V hotelu Dobrai (18. 3. 1920) – današnji hotel Zvezda – je bil organiziran občni zbor Telovadnega in ljudsko prosvetnega društva SOKOL. V tem prostoru so društveni prostori bili vse do leta 1929, ko je bil zgrajen sokolski dom v Murski Soboti.
Posnetek še ohranjenega enega dela prvega društvenega prapora, ostalo je bilo v toku časa uničeno, oziroma je razpadlo.
Sokolski prapori (društveni in naraščajniški) so poleg uniform vzbujali med pripadniki Sokola ponos, pri gledalcih pa občudovanje in veliko navdušenja. Med pomembne naloge soboškega Sokola je sodila tudi ta: čimprej razviti društveni prapor in ga pokazati javnosti.
Na VIII. župnem zletu mariborske sokolske župe 13. in 14. junija 1925 v Murski Soboti je društvo razvilo svoj prapor. Članica soboškega Sokola Tilika Prelog je naročila svilen prapor iz Maribora. Praporu je kumovala Franja Koder (žena staroste soboškega Sokola). Svečano sokolsko zaobljubo so člani izrekli vsako leto ob praporu in sicer na dan Ujedinjenja 1. decembra. ki je bil državni praznik. Ko so soboški Sokoli dobili svoj prapor so tega leta prvič izrekli zaobljulbo. To se je dogajalo v “Čitalnici” vse do zgraditve lastne telovadnice in doma. Ob zaprisegi je vsak dobil sokolski znak in člansko legitimacijo. Člani so se med seboj odslej tikali in nagovarjali z “brat”. oziroma “sestra”.
Ciril Hočevar z moško in žensko telovadno vrsto – na sliki v sredini druge vrste.
Svečana otvoritev soboškega sokolskega doma. V prvi vrsti so v sokolskih uniformah: Franc Flegar, Slavko Nišelvicer, Kristjan Pertot, dr. Franc Farkaš, delegata iz mariborske sokolske župe, v civilu pa sta dr. Albin Gregorc in Ciril Hočevar. Na sliki so še predstavniki okoliških sokolskih čet in soboške Gimnazije.
Jože Velnar – starosta sokolskega okrožja
Rodil se je v Ljutomeru. Učiteljišče je doštudiral v Mariboru. Na svoji učiteljski, službeni poti Cezanjevci, Lenart, je leta 1929 pristal v Murski Soboti. Prosvetno ministrstvo ga je postavilo za šolskega nadzornika.
